Bližnji vzhod še naprej pretresajo spopadi, Iran naj bi kmalu predstavil novega voditelja

Donald Trump je med četrtkovim sprejemom nogometne ekipe Inter Miami v Beli hiši pripadnike iranske vojske, policije in revolucionarne garde pozval, naj odložijo orožje in sprejmejo njegovo amnestijo, saj jih v nasprotnem primeru čaka smrt.

Po njegovih navedbah so ZDA skupaj z Izraelom uničile vso iransko zračno obrambo in njihove zračne sile, 60 odstotkov raket in 64 odstotkov izstrelitvenih objektov.

"Sedaj je čas, da se postavite na stran iranskega ljudstva. Sprejmite imuniteto in jo boste dobili. Z imuniteto boste povsem varni ali pa vas čaka zanesljiva smrt. Tega nočem videti," je pozval iranske sile, naj odložijo orožje.

Dejal je tudi, da za zdaj ne razmišlja o napotitvi kopenskih sil v Iran in dodal: "To bi bila izguba časa. Izgubili so vse, tudi mornarico".

Znova je nakazal, da si želi spremembo iranskega vodstva. "Ne želimo nekoga, ki bi v desetih letih vse ponovno zgradil," je poudaril in namignil, da ima idejo o tem, kdo bi lahko vodil Iran, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Povrhu je iranske kurdske milice v Iraku pozval k napadom na islamsko republiko. "Mislim, da je čudovito, da to želijo storiti, popolnoma sem za to," je povedal tiskovni agenciji Reuters.

Po besedah ameriškega obrambnega ministra Peta Hegsetha se bodo ameriški napadi na Iran "dramatično stopnjevali". Pozdravil je tudi odločitev Združenega kraljestva, ki je silam ZDA dovolilo uporabo oporišča Diego Garcia v Indijskem oceanu.

Britanski premier Keir Starmer pa je medtem sporočil, da Združeno kraljestvo pošilja štiri dodatna bojna letala Typhoon, ki se bodo pridružila britanski eskadrilji v Katarju.

Iranski Rdeči polmesec je sporočil, da je bilo v ameriških in izraelskih napadih po vsej državi poškodovanih že več kot 3.000 domov in več kot 500 nakupovalnih središč. Največ škode je v Teheranu.

Ob tem naj bi bilo poškodovanih tudi 14 zdravstvenih in farmacevtskih centrov. "Večina ciljev napadov so bila gosto naseljena območja," je navedla organizacija iranskega Rdečega polmesca.

Poškodovanih je več bolnišnic, teheranski bazar, letališče Mehrabad in stadion Azadi. Ob napadih je bilo poškodovanih tudi pet humanitarnih delavcev Rdečega polmesca.

Analitiki ocenjujejo, da ameriške davkoplačevalce vsak dan vojne stane več kot 770 milijonov dolarjev. Gre za strošek, ki presega tudi letne proračune številnih majhnih držav. Po ocenah organizacije National Priorities Project bi lahko s sredstvi, ki jih ZDA porabijo v enem dnevu vojne, financirali zdravstveno oskrbo za več kot štiri milijone Američanov.

Po poročanju iranskih državnih medijev se tričlanski svet vodstva, ki po smrti ajatole Alija Hameneja začasno vodi Iran, pripravlja na predstavitev novega vrhovnega voditelja.

"Sprejeti so bili načrti za sklic skupščine strokovnjakov vodstva in predstavitev prihodnjega voditelja," poročajo tamkajšnji mediji. 88 članov skupščine se je ta teden sestajala preko videopovezave, potem ko je bilo njihovo poslopje v mestu Kom tarča izraelskih zračnih napadov.

Kljub nekaterim nasprotujočim si trditvam glede časovnice imenovanja – nekateri viri trdijo, da je skupščina že blizu odločitve, medtem pa je na drugi strani slišati tudi ocene, da je trajanje postopka še "nejasno".

Iz Izraela so že sporočili, da bo vsak novi vrhovni voditelj tarča eliminacije, ameriški predsednik Trump pa je dejal, da želi biti vključen v imenovanje naslednjega iranskega voditelja. Ob tem je že zavrnil možnost, da bi to postal Mojtaba Hamenej, sin pokojnega vrhovnega voditelja.

Predstavniški dom ameriškega kongresa je v četrtek z 219 glasovi proti 212 zavrnil simbolično resolucijo, ki poziva vlado Donalda Trumpa k prekinitvi vojaške operacije proti Iranu, dokler ta ne dobi pooblastila kongresa, poročajo ameriški mediji. Senat je podobno resolucijo zavrnil že dan prej.

Po ustavi lahko vojno razglasi le kongres, kar se je denimo zgodilo v primeru ameriške invazije na Irak leta 2003 pod vodstvom tedanjega predsednika ZDA Georgea Busha mlajšega.

Trump je republikansko predsedniško nominacijo leta 2016 osvojil med drugim po zaslugi ostrih kritik na račun protikandidatov, ki so leta 2003 glasovali za vojno, saj je ta z leti postala izjemno nepriljubljena.

Po napadu na Irak so ameriške vlade nadaljevale z vojaškimi operacijami na tujem, pri čemer so se še vedno sklicevale na iraško vojno resolucijo ali pa zagotavljale, da ne gre za prave vojne, ki bi potrebujejo dovoljenje kongresa. Tokrat so Trumpa v obeh domovih kongresa podprli skoraj vsi njegovi republikanci, ki se jim je pridružilo nekaj demokratov.

Eden od predlagateljev resolucije, republikanec Tom Massie je po glasovanju povedal, da gre kljub temu za zmago, saj da so izsilili vsaj razpravo o vojni. "Vojne so prvi dan vedno popularne, vendar menim, da se bo navdušenje uneslo, ko bo prihajala na dan prava cena vojne," je ocenil po poročanju televizije ABC.

Trumpova vlada je primorana trditi, da pri napadu na Iran ne gre za vojno, saj bi sicer brez kongresne razglasitve vojne kršila ustavo. Problem je, da se opredelitve v uradnih javnih izjavah nenehno spreminjajo.

Zmedo je v torek med pogovorom z novinarji nehote izpostavil kandidat za ministra za domovinsko varnost, senator Markwayne Mullin, navaja televizija CBS.

"To je vojna in odstranjujemo grožnjo," je dejal, nakar je na dodatno vprašanje o tem, ali gre za vojno brez pooblastila kongresa, odgovoril, da se je zagovoril in ne gre za vojno. "Dejal sem, da so oni razglasili vojno proti nam, ampak vojna je grda. Mi nismo razglasili vojne. Predsednik nas ni prosil, da razglasimo vojno," je hitel pojasnjevati.

Predsednik predstavniškega doma kongresa Mike Johnson je izrazil zadovoljstvo, da je resolucija padla. Tudi on je vztrajal, da ZDA niso v vojni z Iranom. "Ministrstvo za vojno je jasno povedalo, da gre za omejene operacije tako glede obsega kot trajanja," je dejal, pri čemer je uporabil novo poimenovanje ministrstva za obrambo ZDA.

V Ljubljano bo zgodaj zjutraj priletelo letalo iz Dubaja, na katerem bo okoli 150 Slovencev, ki so od sobote ujeti na Bližnjem vzhodu. Čez dan sta predvidena še evakuacijska leta iz Dubaja in en Omana.

Več v prispevku V Ljubljano danes prihajajo nova letala z evakuiranimi Slovenci

Skoraj teden dni po začetku spopadov si ZDA in Izrael še vedno izmenjujeta napade z Iranom, medtem ko se zalivske države branijo pred iranskimi napadi, ki naj bi se po navedbah ZDA zmanjšali.

Kaj se po poročanju CNN v noči na petek dogajalo po posameznih državah:

Iran: Izrael je sporočil, da je začel "obsežen val napadov" na ključno infrastrukturo v Teheranu. Iranski mediji poročajo o glasnih eksplozijah in zvokih letal nad prestolnico. Državni mediji so navedli, da je bila tarča napada tudi avenija Jomhuri, priljubljena nakupovalna ulica v Teheranu.

Izrael: Ponoči je Iran sporočil, da je proti Izraelu sprožil kombiniran napad z droni in raketami. Libanonska militantna skupina Hezbolah je medtem izraelske prebivalce opozorila, naj se umaknejo iz mest blizu meje med državama.

Libanon: Ponoči so južni del Libanona začele pretresati eksplozije, ki so se nadaljevale vse do jutranjih ur. Napadi so sledili četrtkovi napovedi izraelske vojske, da je začela napadati infrastrukturo Hezbolaha v Bejrutu. Opozorilo izraelskih vojaških sil k evakuaciji skoraj celotnega južnega Bejruta je sprožilo paniko, saj so prebivalci z vozili blokirali ceste med begom iz območja.

Savdska Arabija: Tri balistične rakete, usmerjene proti letalski bazi Prince Sultan, so bile prestrežene in uničene, je sporočilo tamkajšnje ministrstvo za obrambo.

Bahrajn: Ministrstvo za notranje zadeve je sporočilo, da sta bila v prestolnici Manama zadeta hotel in dve stanovanjski stavbi, kar je povzročilo požar, ki so ga pozneje pogasili.

Katar: Zračna obramba je "uspešno prestregla" napad z brezpilotnim letalnikom, usmerjen proti letalski bazi Al Udeid, je pred kratkim sporočilo katarsko ministrstvo za obrambo. Ta baza je največja ameriška vojaška instalacija na Bližnjem vzhodu.

Kuvajt: Zračna obramba je prestrezala "sovražne raketne in napade z droni", ki so vdrli v zračni prostor države, je sporočila kuvajtska vojska. Predstavnik ministrstva za obrambo je dejal, da so padajoči ostanki po enem od prejšnjih prestrezanj poškodovali vozilo, vendar o poškodovanih niso poročali.

Združeni arabski emirati: Zračna obramba se je odzvala na "prihajajoče raketne in brezpilotne grožnje iz Irana", je v izjavi, objavljeni okoli 1. ure zjutraj po lokalnem času, sporočilo tamkajšnje ministrstvo za obrambo.

V četrtek so se nadaljevali spopadi po večjem delu Bližnjega vzhoda. Iran je proti ciljem v Izraelu, Iraku in zalivskih državah izstrelil nov val raket in dronov. Tri vodene rakete in brezpilotne letalnike je prestregla Savdska Arabija, napade pa so iranske sile izvedle tudi na kurdske oborožene skupine v Iraku. Po navedbah Irana so zadeli tudi ameriški tanker ob obali Kuvajta. Iranska vojska je z droni napadla tudi ameriške cilje v prestolnici iraškega Kurdistana Erbilu.

Iz Bahrajna pa so medtem poročali o iranskem napadu z raketo na glavno naftno rafinerijo v lasti države. Iran je medtem zanikal, da je izstrelil dron, ki je zadel stavbo letališča v Nahčivanu v istoimenski azerbajdžanski eksklavi ob meji z Iranom, pri čemer sta bila po navedbah oblasti ranjena dva civilista.

Izraelska vojska pa je sprožila nov val napadov na Teheran. Izrael je izvedel tudi nove napade na Libanon. Število smrtnih žrtev v Libanonu, kjer izraelske sile napadajo cilje proiranskega šiitskega gibanja Hezbolah, se je od začetka tedna, ko je bila država vpletena v vojno na Bližnjem vzhodu, povečalo na 102. Izraelska vojska je začela tudi napade v južnih predmestjih Bejruta in na jugu Libanona. Izraelski finančni minister Bezalel Smotrič je opozoril, da se bo južno predmestje Bejruta soočilo s podobno usodo kot Gaza.

Ameriški predsednik Donald Trump pa je sporočil, da meni, da bi moral osebno sodelovati pri izbiri naslednjega voditelja Irana po smrti vrhovnega voditelja ajatole Alija Hameneja. Trump je dejal, da bi zavrnil vsakega novega iranskega voditelja, ki bi nadaljeval politiko prejšnjega vodstva, ter opozoril, da bi to lahko privedlo do vnovičnega konflikta z ZDA "čez pet let".