Francija po letalonosilki v Sredozemlje pošilja tudi nosilko helikopterjev

Iranska vojska je sporočila, da Iran ne namerava zapreti Hormuške ožine, temveč da je razlog za zmanjšan promet skoznjo nevarnost, ki jo predstavlja potekajoča vojna.

Ob tem pa je iranska vojska dodala, da bo napadla vsako ameriško ali izraelsko ladjo, ki bo skušala prečkati ožino.

Katar je bil v petek tarča desetih iranskih dronov, je sporočilo katarsko obrambno ministrstvo.

Ob tem je sporočilo, da so sicer devet brezpilotnih letalnikov uspešno prestregli, eden pa je zadel nenaseljeno območje.

"Evropejce in vse druge smo že obvestili, da morajo paziti, da se ne vpletejo v to agresivno vojno," je za France 24 sporočil namestnik iranskega zunanjega ministra.

"Če se katera koli država pridruži agresiji proti Iranu … bodo zagotovo tudi same postale legitimne tarče," je opozoril.

Iran je napade danes izvedel tudi v Iraku. Na letališču v prestolnici Bagdad je bilo tarča dronov vojaško oporišče, ki gosti ameriške diplomatske objekte. Po navedbah varnostnih virov so štirje droni ciljali oporišče, medtem ko je drugi uradnik poročal, da sta še vsaj dva drona nanj strmoglavila.

Droni so danes zadeli tudi letališče in naftne objekte na jugu Iraka. V iraški južni provinci Basra je dron strmoglavil na tovorni terminal na istoimenskem letališču. Dva drona sta zadela naftni kompleks ameriškega podjetja v Burjesii, še en pa naftno polje Rumaila, kjer deluje energetski velikan BP, so navedle oblasti, a niso uspele identificirati storilcev.

Severna avtonomna regija Kurdistan, kjer so nameščene ameriške enote, je medtem glavna tarča iranskih napadov. V bližini letališča Erbil, kjer so prestregli že več dronov, je danes odjeknila eksplozija. V iraškem Kurdistanu imajo taborišča in zaledne baze sicer tudi oborožene uporniške skupine, ki jih podpira Iran, in jih je Irak od začetka konflikta večkrat napadel, tudi danes.

ZDA so sicer opozorile, da bi lahko borci oboroženih proiranskih skupin v iraškem Kurdistanu ciljali tudi hotele, ki jih obiskujejo tujci. Washington je ob tem pozval Američane k odhodu iz države.

Rusija Iranu zagotavlja informacije o lokacijah ameriških vojaških ladij, letal in drugih vojaških zmogljivosti, poroča Washington Post, ki navaja tri neimenovane obveščevalne vire. Rusija naj bi Iranu pri lokaciji tarč pomagala s pomočjo satelitov.

Moskva s tem Teheranu vrača uslugo za dostavo brezpilotnih letal, s katerimi napada Ukrajino, vojna proti Iranu pa gre Rusiji na roko, saj se povečuje povpraševanje po nafti, potem ko je iranska revolucionarna garda zagrozila, da bo potopila, vse kar gre skozi Hormuško ožino. Skozi njo v normalnih razmerah potuje 20 odstotkov svetovne nafte.

Združene države so na dobri poti, da prevzamejo nadzor nad iranskim zračnim prostorom, je novinarjem povedala tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt. Dodala je, da Washington pričakuje, da bodo dosegljivi ameriški cilji uresničeni v štirih do šestih tednih.

Leavitt je novinarjem še dejala, da Washington preučuje potencialne kandidate za novega voditelja Irana.

Na Ciper sta prispela dva britanska helikopterja z zmogljivostmi za boj proti brezpilotnim letalnikom, je sporočilo britansko obrambno ministrstvo. Rušilec HMS Dragon naj bi tja prispel v prihodnjih tednih.

Združeno kraljestvo pošilja tudi štiri dodatna lovska letala Typhoon v Katar.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je pozval k ustavitvi spopadov in začetku resnih diplomatskih pogajanj.

"Vsi nezakoniti napadi na Bližnjem vzhodu in drugod povzročajo ogromno trpljenja in škode civilistom po vsej regiji ter predstavljajo resno tveganje za svetovno gospodarstvo, zlasti za najbolj ranljive," je Guterres zapisal na omrežju X. "Razmere bi lahko ušle izpod nadzora."

Izrael in Iran tudi ob koncu sedmega dne vojne na Bližnjem vzhodu, ki so se začeli s sobotnimi ameriško-izraelskimi napadi na Iran, nadaljujeta medsebojne napade. Izraelska vojska je sporočila, da je zadela več kot 400 ciljev v Iranu, ob tem je zagotovila, da cilja le "vojaške tarče". Po navedbah vojske so med drugim napadli izstrelišča balističnih raket in skladišča iranskih brezpilotnih letalnikov. Nov val napadov na Izrael je izvedel tudi Teheran.

Tudi Iran je zvečer navedel, da je izstrelil nov val raket in dronov na Izrael. Iranska revolucionarna garda je po navedbah iranske državne televizije začela izstreljevati drone in rakete proti Izraelu in ameriškim oporiščem v regiji.

Na poziv izraelskega veleposlanika Garyja Korena naj Zagreb prekine diplomatske odnose s Teheranom, sta se odzvala hrvaški premier Andrej Plenković in predsednik Zoran Milanović.

Plenković je v odzivu dejal, da Koren zastopa interese Izraela, Hrvaška pa da sprejema svoje odločitve. Za novinarje je po poročanju Hine dodal tudi, da glede na informacije, s katerimi razpolaga, ni razloga za zaskrbljenost glede osebja iranskega veleposlaništva.

Milanović je medtem izraelskega veleposlanika pozval na pogovor v svoj kabinet, kjer so njegove izjave opisali kot nesprejemljive in škodljive za odnose med državama.